Občina Sežana je odprla prenovljeno Kosovelovo domačijo, ki je bila v zadnjih desetih mesecih deležna obsežne infrastrukturne in vsebinske prenove. Nekdanja muzejska postavitev je prerasla v sodoben prostor kulturnih, izobraževalnih in turističnih vsebin, ki v Tomaj vrača živahno središče ustvarjalnosti in srečevanj, kakršno je domačija bila že v času Kosovelovih. V prihodnjih dneh sledijo tudi dnevi odprtih vrat.
Dobrodošli v dom družine Kosovel
Občina Sežana je po celoviti obnovi Kosovelove domačije odprla novo kulturno središče Krasa in s tem zaključila eno največjih investicij na področju kulture v zadnjih desetih letih.
»Namen obnove ni bil samo ohraniti hišo. Želeli smo, da postane dostopna, odprta in sodobno urejena domačija, v kateri bodo obiskovalci lahko začutili družino Kosovel, Srečkovo misel, Tomaj, Kras in širši kulturni prostor, iz katerega je zrasla njegova beseda. Želeli smo, da to ne bi bila le muzejska zbirka, ampak hiša za učenje, raziskovanje, poslušanje, ustvarjanje in vračanje,«
je povedal župan Občine Sežana Andrej Sila. Slavnostna govornica je bila Dragica Sosič, ki je v ganljivem nagovoru delila številne spomine na čas, ki ga je kot skrbnica preživela na domačiji. Poudarila je, da so bila ta leta – kar dvajset jih je preživela v tej vlogi – najlepša leta njenega življenja.
V ospredju slovesnega odprtja je bila družinska zgodba Kosovelovih. Skozi odlomke pisem, zapisov in glasbo so zaživeli vsi člani družine: pisma očeta, Antona Kosovela (Peter Alojz Marn), in matere Katarine (Barbara Ribnikar), novinarsko delo najstarejšega sina Stana, sladke dobrote po receptu Tončke, klavirske skladbe Karmele (Tina Uršič) ter glasova Anice (Daša Mlakar) in Srečka (Rok Matek). Družinski člani so obiskovalcem približali domačijo kot živ prostor odnosov in ustvarjalnosti, ki ga je vselej zapolnjevala kultura. Vključenost Kosovelovih v kulturno življenje Tomaja so izpostavili učenci Podružnične šole Tomaj (Osnovna šola Dutovlje), njihovo naklonjenost glasbi pa vrhunski violinist Matija Krečič, ki je premierno zaigral na restavrirano violino Kosovelovih.
Obnova kot pomemben kulturni projekt Krasa
Prenova objekta ni predstavljala le arhitekturnega posega, temveč nujno in odgovorno odločitev za dolgoročno ohranitev enega najpomembnejših kulturnih prostorov Krasa. Objekt je bil zaradi posedanja terena in dotrajanega podpornega zidu ob cesti statično ogrožen, kar je onemogočalo varno uporabo in razvoj vsebin. Gre za zahteven in večplasten projekt, ki je združil področja arhitekture, konservatorstva, muzeologije ter sodobne interpretacije kulturne dediščine.
Arhitekturno prenovo domačije je zasnoval biro a2o2 arhitekti, ki je pripravil novo ureditev prostorov, muzejske postavitve in zunanjega ambienta. Gradbena dela in sanacijo objekta je izvedla Komunala Sežana, ki je med drugim poskrbela tudi za obnovo dotrajanega podpornega zidu ob domačiji. Od snovanja projektne ideje pa vse do zaključka izvedbe del je projekt potekal pod strokovnim nadzorom novogoriške enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, saj je Kosovelova domačija kulturni spomenik lokalnega pomena.
Vsebinsko zasnovo nove postavitve, ki nagovarja sodobnega obiskovalca, je Občina Sežana zaupala dr. Janezu Vrečku, slovenskemu komparativistu, literarnemu zgodovinarju in teoretiku ter enemu največjih poznavalcev življenja in ustvarjalnega opusa Srečka Kosovela.
Nova muzejska postavitev, interpretacija bivanjskega okolja družine Kosovel in njihove izjemne dediščine soustvarja prostor, namenjen kulturnemu turizmu, izobraževalnim vsebinam in manjšim dogodkom. Ključni del domačije ostaja vrt, ki ohranja prvotno zasnovo in avtohtone rastline v zeliščnem vrtu in kot tak omogoča tudi izvedbo manjših prireditev. Nekdanja lopa je preurejena v sprejemni center in prodajno galerijo, ki bo obiskovalcem ponudila, da delček Kosovela oz. Krasa odnesejo s seboj domov. Nad upravljanjem Kosovelove domačije tudi po prenovi bdi Kosovelova knjižnica Sežana.
Celoten projekt je vreden 1.284.327,63 EUR. Celovita obnova Kosovelove domačije v Tomaju je bila sofinancirana s strani Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj – Javni razpis revitalizacija objektov javne infrastrukture na obmejnih problemskih območjih za leto 2025 v višini 553.601,88 EUR ter Slovenskega regionalnega razvojnega sklada – Javni razpis za finančni produkt – LOKALNO OPO Turizem v višini 350.000,00 EUR. Preostanek sredstev je bil zagotovljen iz občinskega proračuna.
Dnevi odprtih vrat v juniju
Dnevi odprtih vrat so bili predvideni že v sklopu odprtja domačije, ob izjemnem odzivu obiskovalcev pa bodo predstavljali še posebej lepo priložnost za vse, ki si želijo obnovljene prostore ogledati bolj umirjeno in podrobno.
Brezplačni ogledi Kosovelove domačije v Tomaju bodo na voljo v okviru dnevov odprtih vrat, in sicer 20. junija ob 9.00 in 14.00, 24. junija ob 14.00 in 17.00 ter 25. junija 2026 ob 9.00 in 14.00. V preostalih terminih bo domačijo mogoče obiskati po rednem urniku, ki je na voljo na spletni strani kosovel.si.
Zgodba doma družine Kosovel
Kosovelovo domačijo v Tomaju, ki je danes kulturni spomenik, je med letoma 1924 in 1925 zgradil Anton Kosovel. Domačija je bila zasnovana kot preprosta vila z vrtom. Po smrti staršev, Antona in Katarine Kosovel, so za hišo skrbeli družinski člani, predvsem najstarejša hči Antonija (Tončka) Kosovel, ki je v stavbi živela vse do svoje smrti leta 1989. Zadnja prebivalka hiše je bila Aino Kosovel, hči najstarejšega Stana Kosovela in žene Franice. Leta 1996 je z Občino Sežana sklenila dogovor, da po njeni smrti občini pripada hiša v Tomaju skupaj z vsem premičnim premoženjem, Občina Sežana pa se je zavezala, da bo hiša ohranjena kot kulturni spomenik. Prav ta dogovor je omogočil, da je Kosovelova domačija postala javno dostopen prostor. Med leti 1997 in 2000 je bila izvedena večja prenova domačije z vzpostavitvijo muzejske zbirke pod strokovnim vodstvom Goriškega muzeja, ki je obiskovalcem omogočala vpogled v življenje Kosovelovih vse do začetka celovite prenove leta 2025. ***
Dodatne informacije:
Mateja Kralj, skrbnica Kosovelove domačije, Kosovelova knjižnica Sežana, e-naslov: mateja.kralj@kosovelova.si, tel. št. +386 31 602 433
Tjaša Likar, koordinatorka Kosovelovega leta 2026, strokovna sodelavka za kulturo, Občina Sežana, e-naslov: tjasa.likar@sezana.si, tel. št. +386 5 73 10 149
Projekt »Celovita obnova Kosovelove domačije v Tomaju« sofinancira Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj v okviru izvajanja Programa razvojnih spodbud za obmejna problemska območja v obdobju 2022–2025 – ukrepa Revitalizacija objektov javne infrastrukture ter Slovenski regionalno razvojni sklad, finančni produkt LOKALNO OPO Turizem.
